Spoštovani
gospod Predsednik,
obmejna območja so imela dolga
tisočletja podobno ali sorodno usodo v tistem mozaiku narodnosti, ki je v
okviru cesarstva nekako že nakazoval sodobno Evropo.
Prejšnje stoletje je vse to mahoma izničilo, s tem da je
nasilno zoperstavljal etnico-jezikovne identitete, ideologije, gospodarske
ureditve in državne meje. Vse, kar se je iz tega izrodilo v negativnem smislu
je tu povzročilo največjo škodo.
Danes, po številnih spremembah, do
katerih je prišlo vna evropskem prizorišču in s polno uveljavitvijo Evropske
unije, se naposled zdi, da je dediščina “kratkega 20. stoletja” za nami in se
odpirajo drugačni scenariji, čigar sestavni del so tudi možni skupni cilji.
Eden izmed slednjih je aktualen in vsem
pred očmi. Zadnji del Jadrana ogroža možnost izgradnje uplinjevalnika, ki bi
težko oškodoval morski ekosistem. Prav s tem v zvezi je pred nekaj dnevi
italijanski minister za gospodarski razvoj, Corrado Passera, izjavil zelo jasne,
nedvoumne in domnevno nepreklicne besede.
Med Istro in deželo Veneto
(kjer reka Pad že izliva odtoke celotne Padske nižine), je veliko manj vode,
kot bi si človek lahko predstavljal: celotno navedeno območje, ko bi namišljeno
potegnili črto od Chioggie do Premanture, vsebuje le 0,4% celotnega jadranskega
vodnega volumna. Na tem območju med drugim že deluje plinski terminal v kraju
Porto Viro (v bližini Roviga), ki je edini delujoči na tej strain Sredozemskega
morja. Gre za terminal, ki je oddaljen od obale in ki v morje izliva močno
ohlajeno vodo in znaten količine klora (v priponki slika penastega sloja, ki
občasno naseda na obalo, kljub temu, da je terminal oddaljen 17 km od kopnega).
Od
navedenih štirih tisočink vodne kapacitete, je samo zanemarljiv del slednjih na območju
med Gradežem in Savudrijo, na katerem naj bi namestili plinski terminal, ki bi
dnevno uporabljal 800 tisoč kubičnih metrov vode. Veliko škodo, ki bi prizadela
skupno okolje so podrobno preučili izvedenci transnacionalnega strokovnega
omizja, na ketrem sodelujejo tudi znanstveniki ljubljanskega instituta “Jožef
Stefan”.
Gospod Predsednik, prosimo Vas, da nam pomagate in nas podprete pri
prizadevanjih za zaščito severnega Jadrana, po možnosti tudi na evropski ravni
(v tem smislu ocenjujemo, da bi bilo zelo umestno razmišljati o energetskih in
okoljskih strategijah vseh držav s tega področja, vključno s Hrvaško, ki
namerava postaviti plinski terminal v bližini Krka).
Prepričani
smo vsekakor, da ne sme priti do izgradnje zastarelega objekta, z mocnik
kvarnim vplivom na okolje in izven vsake logike tako glede izbire mesta za
njegovo namestitev kot tudi glede energetske strategije (kmalu bo namreč
operativen tudi plinovod “Južni tok”). Na osnovi navedenih vsebin vas tudi
prosimo, če bi bili pripravljeni sprejeti ožjo delegacijo izvoljenih
predstavnikov z našega ozemlja, da bi vam lahko neposredno in jasneje orisali
negativne vidike celotne zadeve.
Zahvaljujemo se vam za pozornost, in Vas pozdravljamo z odličnim
spoštovanjem.
Podpisani deželni svetniki FJK
Stefano
Alunni Barbarossa
Franco
Codega
Igor Gabrovec
Igor Kocijančič
Sergio Lupieri
Alessia Rosolen
Edoardo Sasco