mercoledì 23 gennaio 2013

Spoštovani gospod Predsednik,



Spoštovani gospod Predsednik,

obmejna območja so imela dolga tisočletja podobno ali sorodno usodo v tistem mozaiku narodnosti, ki je v okviru cesarstva nekako že nakazoval sodobno Evropo.
Prejšnje stoletje je vse to mahoma izničilo, s tem da je nasilno zoperstavljal etnico-jezikovne identitete, ideologije, gospodarske ureditve in državne meje. Vse, kar se je iz tega izrodilo v negativnem smislu je tu povzročilo največjo škodo.  
Danes, po številnih spremembah, do katerih je prišlo vna evropskem prizorišču in s polno uveljavitvijo Evropske unije, se naposled zdi, da je dediščina “kratkega 20. stoletja” za nami in se odpirajo drugačni scenariji, čigar sestavni del so tudi možni skupni cilji.
Eden izmed slednjih je aktualen in vsem pred očmi. Zadnji del Jadrana ogroža možnost izgradnje uplinjevalnika, ki bi težko oškodoval morski ekosistem. Prav s tem v zvezi je pred nekaj dnevi italijanski minister za gospodarski razvoj, Corrado Passera, izjavil zelo jasne, nedvoumne in domnevno nepreklicne besede.
Med Istro in deželo Veneto (kjer reka Pad že izliva odtoke celotne Padske nižine), je veliko manj vode, kot bi si človek lahko predstavljal: celotno navedeno območje, ko bi namišljeno potegnili črto od Chioggie do Premanture, vsebuje le 0,4% celotnega jadranskega vodnega volumna. Na tem območju med drugim že deluje plinski terminal v kraju Porto Viro (v bližini Roviga), ki je edini delujoči na tej strain Sredozemskega morja. Gre za terminal, ki je oddaljen od obale in ki v morje izliva močno ohlajeno vodo in znaten količine klora (v priponki slika penastega sloja, ki občasno naseda na obalo, kljub temu, da je terminal oddaljen 17 km od kopnega).
Od navedenih štirih tisočink vodne kapacitete, je samo zanemarljiv del slednjih na območju med Gradežem in Savudrijo, na katerem naj bi namestili plinski terminal, ki bi dnevno uporabljal 800 tisoč kubičnih metrov vode. Veliko škodo, ki bi prizadela skupno okolje so podrobno preučili izvedenci transnacionalnega strokovnega omizja, na ketrem sodelujejo tudi znanstveniki ljubljanskega instituta “Jožef Stefan”.
Gospod Predsednik, prosimo Vas, da nam pomagate in nas podprete pri prizadevanjih za zaščito severnega Jadrana, po možnosti tudi na evropski ravni (v tem smislu ocenjujemo, da bi bilo zelo umestno razmišljati o energetskih in okoljskih strategijah vseh držav s tega področja, vključno s Hrvaško, ki namerava postaviti plinski terminal v bližini Krka).
Prepričani smo vsekakor, da ne sme priti do izgradnje zastarelega objekta, z mocnik kvarnim vplivom na okolje in izven vsake logike tako glede izbire mesta za njegovo namestitev kot tudi glede energetske strategije (kmalu bo namreč operativen tudi plinovod “Južni tok”). Na osnovi navedenih vsebin vas tudi prosimo, če bi bili pripravljeni sprejeti ožjo delegacijo izvoljenih predstavnikov z našega ozemlja, da bi vam lahko neposredno in jasneje orisali negativne vidike celotne zadeve.
Zahvaljujemo se vam za pozornost, in Vas pozdravljamo z odličnim spoštovanjem.

Podpisani deželni svetniki FJK

Stefano Alunni Barbarossa
Franco Codega
Igor Gabrovec
Igor Kocijančič
Sergio Lupieri
Alessia Rosolen
Edoardo Sasco

                                                                                                          Trst, 22. januarja 2013

Nessun commento:

Posta un commento