“Glasoval bom za levosredinsko koalicijo”

            Osebno sem tudi sam še razočaran in jezen za izključitev naše liste z deželnih volitev. Menim, da je šlo za togo in krivično odločitev in dobro razumem tudi razloge tistih tovarišic in tovarišev, ki so izjavili, da se volitev ne bodo udeležili ali pa da bodo razveljavili glasovnico. Razumem, ampak ne soglašam, iz več razlogov.

Najprej zato, ker smo komunisti vedno pozivali k izvajanju volilne pravice in dolžnosti in ker sem še vedno trdno prepričan, da mora udeležba na volitvah služiti nečemu, ne sme biti zgolj priložnost za izražanje nelagodnosti, protesta ali lastne ogorčenosti in nezaupanja.

            V tem zadnjem desetletju, najprej kot Stranka Komunistične Prenome, nato kot deželna lista Mavrične Levice smo bili del levosredinskega zavezništva v FJK, najprej kot sestavni del večine z Demokratično Zavezo v obdobju od 2003 do 2008, nato pa kot opozicija Renzu Tondu v teh zadnjih petih letih. Venomer smo skušali  delovati kot levi pol koalicije in po naših močeh in zmožnostih smo se trudili, zato da bi se deželni svet soočil s prizadevanji tistih, ki se upirajo velikim infrastrukturam kot so HŽ, elektrovodi in plinski terminal, z vprašanjem bodočnosti pristanišča in železarne, s tistimi, ki se še vedno borijo za javno zdravstvo in skrbstvo, ki se naprezajo za zaščito okolja, ki si prizadevajo, da bi kultura in šolstvo imeli pripadajoče dostojanstvo tudi v Furlaniji Julijski Krajini. 

            Prepričan sem, da ima levičarsko ljudstvo tudi v tržaškem okrožju možnost, da izrazi koristen glas, zato da bi navedene teme našle mesto in še živele tudi v novem deželnem svetu. To lahko uresniči tudi z izbiro med nekaterimi candidati iz koalicije, ki podpira Deboro Serracchiani. Če se povrnem na osebno raven, lahko rečen, da bi nekateri kandidati iz list DS, SEL in Slovenske Skupnosti prav čedno lahko zastopali zgoraj navedene vsebine in stališča. Imam še nekaj časa, da se odločim, komu bi zaupal svoj preferenčni glas, ampak sem že odločil, da bom šel na volišče in podprl levosredinsko koalicijo, prav zato, ker niso vsi enaki: nekateri so boljši od drugih, zato pa si zaslužijo zaupanje tudi tistih, ki tako kot jaz, nima več lastne liste na kandidatnem seznamu.

            Trst, 18.04.2013

                                                                                              Igor Kocijančič

                                                                                   Deželni svetnik SKP – EL

                                                                       Predsednik svetniške skupine Levica Mavrica

Spoštovani gospod Predsednik,

Spoštovani gospod Predsednik,

obmejna območja so imela dolga tisočletja podobno ali sorodno usodo v tistem mozaiku narodnosti, ki je v okviru cesarstva nekako že nakazoval sodobno Evropo.

Prejšnje stoletje je vse to mahoma izničilo, s tem da je nasilno zoperstavljal etnico-jezikovne identitete, ideologije, gospodarske ureditve in državne meje. Vse, kar se je iz tega izrodilo v negativnem smislu je tu povzročilo največjo škodo.  

Danes, po številnih spremembah, do katerih je prišlo vna evropskem prizorišču in s polno uveljavitvijo Evropske unije, se naposled zdi, da je dediščina “kratkega 20. stoletja” za nami in se odpirajo drugačni scenariji, čigar sestavni del so tudi možni skupni cilji.

Eden izmed slednjih je aktualen in vsem pred očmi. Zadnji del Jadrana ogroža možnost izgradnje uplinjevalnika, ki bi težko oškodoval morski ekosistem. Prav s tem v zvezi je pred nekaj dnevi italijanski minister za gospodarski razvoj, Corrado Passera, izjavil zelo jasne, nedvoumne in domnevno nepreklicne besede.

Med Istro in deželo Veneto (kjer reka Pad že izliva odtoke celotne Padske nižine), je veliko manj vode, kot bi si človek lahko predstavljal: celotno navedeno območje, ko bi namišljeno potegnili črto od Chioggie do Premanture, vsebuje le 0,4% celotnega jadranskega vodnega volumna. Na tem območju med drugim že deluje plinski terminal v kraju Porto Viro (v bližini Roviga), ki je edini delujoči na tej strain Sredozemskega morja. Gre za terminal, ki je oddaljen od obale in ki v morje izliva močno ohlajeno vodo in znaten količine klora (v priponki slika penastega sloja, ki občasno naseda na obalo, kljub temu, da je terminal oddaljen 17 km od kopnega).

Od navedenih štirih tisočink vodne kapacitete, je samo zanemarljiv del slednjih na območju med Gradežem in Savudrijo, na katerem naj bi namestili plinski terminal, ki bi dnevno uporabljal 800 tisoč kubičnih metrov vode. Veliko škodo, ki bi prizadela skupno okolje so podrobno preučili izvedenci transnacionalnega strokovnega omizja, na ketrem sodelujejo tudi znanstveniki ljubljanskega instituta “Jožef Stefan”.

Gospod Predsednik, prosimo Vas, da nam pomagate in nas podprete pri prizadevanjih za zaščito severnega Jadrana, po možnosti tudi na evropski ravni (v tem smislu ocenjujemo, da bi bilo zelo umestno razmišljati o energetskih in okoljskih strategijah vseh držav s tega področja, vključno s Hrvaško, ki namerava postaviti plinski terminal v bližini Krka).

Prepričani smo vsekakor, da ne sme priti do izgradnje zastarelega objekta, z mocnik kvarnim vplivom na okolje in izven vsake logike tako glede izbire mesta za njegovo namestitev kot tudi glede energetske strategije (kmalu bo namreč operativen tudi plinovod “Južni tok”). Na osnovi navedenih vsebin vas tudi prosimo, če bi bili pripravljeni sprejeti ožjo delegacijo izvoljenih predstavnikov z našega ozemlja, da bi vam lahko neposredno in jasneje orisali negativne vidike celotne zadeve.

Zahvaljujemo se vam za pozornost, in Vas pozdravljamo z odličnim spoštovanjem.

Podpisani deželni svetniki FJK

Stefano Alunni Barbarossa

Franco Codega

Igor Gabrovec

Igor Kocijančič

Sergio Lupieri

Alessia Rosolen

Edoardo Sasco

                                                                                                          Trst, 22. januarja 2013

V Vidmu je v teh dneh zasedala deželna koordinacija Zveze levice

V Vidmu je v teh dneh zasedala deželna koordinacija Zveze levice, ki je, izhajajoč iz analize trenutnega političnega stanja, ugotovila, da je tudi na deželni ravni potrebna širša razčlenitev vsedržavne kampanje za opozicijo neoliberalni in protiljudski politiki Montijevi vladi in za zaščito delavskega statuta s posebnim ozirom na členu 18, kakor poudarjeno na vsedržavni demonstraciji, ki jo je Zveza levice na vsedržavni ravni priredila v Rimu 12. maja..


Na srečanju so razpravljali tudi o izidih nedavnih upravnih volitev, ki so tudi v naši deželi potekale v nekaterih pomembnih stvarnostih. V okviru neke splošne slike, ki kaže popolne in korenite spremembe glede na prejšnje volilne izide in ne da bi prikrivali težav, ki jih v zvezi z volilno naklonjenostjo ima tudi Zl, velja poudariti da so liste Zl dosegle nekaj dobrih rezultatov tako v koaliciji, kot v devinsko nabrežinski občini, v Zagraju in Gorici, kjer je Zveza izvolila občinskega svetnika, kakor tudi v samostojnem nastopanju, kot v Škocjanu in Červinjanu. Med drugim je koordinacija izrazila zadovoljstvo ob potrditvi župana Patata v Krminu in uveljavitvi levičarske liste.

V okviru deželne koordinacije Zl je bila tudi izražena potreba po soočenju in dialogu z različnimi političnimi silami, sindikati in gibanji, ki tudi v Furlaniji Julijski Krajini soglašajo s tezo, da je treba prispevati za levičarski izhod iz krize in delovati za združitev levice tudi na deželnem področju, zato po Zl pred iztekom poletja predlagala javno skupščino, na katero že zdaj vabi vse tiste dejavnike, ki soglašajo s tako usmeritvijo.

Na zasedanju so tudi izvolili glasnika Zveze levice za FJK, ki bosta Isabella Sartogo ed Igor Kocijančič.





Trst, 31.05.2012

Tiskovni urad Zl FJK

disagi ai cittadini derivanti dalla reiterata disapplicazione della Legge 23 febbraio 2011, n. 38 nel Comune di Cividale del Friuli in materia di rilascio di carte d’identità bilingui.-

Občina Čedad nadaljuje z neizpolnjevanjem svojih institucionalnih dolžnosti, oz. izdajo osebnih izkaznic. V priponki besedlio vprašanja, ki sem ga predložil danes in dokazuje, kakšnim težavam gredo naproti občani, ki v tisti Občini zaprosijo za izdajo dvojezične osebne izkaznice. Čedad sodi med Občine, v katerih se izvaja zakon 38/2001, ampak izdaja dokumentov ne sodi v pristojnosti dvojezičnih okenc: dovolj bi bilo, da bi Občina razpolagala z zadostnim številom dvojezičnih dokumentov in jih izdajala prosilcem, tako kot se dogana v vseh drugih občinah, v akterih se izvaja zakon 38/2001. Ni potrebna nobena prevjalaska storitev ali specifično znanje slovenščine, le izdaja že obstoječih dvojezičnih obrazcev, zato je ravnanje Občine Čedad pod vsako kritiko in zato podpisani, v danem primeru, domneva da gre za kršitev uradnih dolžnosti.

X LEGISLATURA



INTERROGAZIONE AL PRESIDENTE DELLA REGIONE FVG


INTERROGAZIONE A RISPOSTA SCRITTA



OGGETTO: disagi ai cittadini derivanti dalla reiterata disapplicazione della Legge 23 febbraio 2011, n. 38 nel Comune di Cividale del Friuli in materia di rilascio di carte d’identità bilingui.-



Il sottoscritto consigliere regionale



Premesso che in data 24.11.2011 il sottoscritto, unitamente ai colleghi Gabrovec e Pustetto, presentava analoga interrogazione riguardante l’odissea di un cittadino residente a Cividale del Friuli al quale il Comune di Cividale stava negando da mesi il rilascio di una carta d’identità bilingue;

Atteso che al cittadino richiedente, dopo che lo stesso si era visto costretto a rivolgersi alla Prefettura – UTG di Udine, oltre che al Comune di Cividale del Friuli per conoscere i motivi che avevano impedito il rilascio del documento d’identità personale in forma bilingue, fu effettivamente rilasciato il documento nel gennaio del 2012 e che a distanza di pochi giorni il documento d’identità bilingue fu rilasciato senza intoppi ed interminabili attese anche alla figlia del suddetto;

Rilevato che la figlia del richiedente smarriva i documenti a Trieste a fine febbraio e, dopo aver fatto regolare denuncia alla Polizia, provvedeva a richiedere copia della patente e della carta d'Identità agli uffici competenti, presentando quindi al Comune di Cividale la richiesta di rilascio di una nuova carta d'identità bilingue;

Dato atto che in seguito la richiedente riceveva dal Comune di Cividale copia, per conoscenza, della nota che il Comune aveva inviato alla Comunità Montana con richiesta di riattivazione dello sportello bilingue per gli adempimenti del caso, ma nella medesima missiva si segnalava anche la sopravvenuta scadenza della convenzione con il Comune di Cividale per le finalità previste dalla legge 38/2001;

Rilevato che in seguito un impiegato del Comune di Cividale comunicava informalmente alla richiedente che, essendo cessata la convenzione con lo sportello linguistico, non era possibile procedere al rilascio della carta d'identità bilingue;

Rilevato che il Comune di Cividale del Friuli è compreso nella tabella approvata con D.P.R. 12 settembre 2007 contenente il novero dei comuni nei quali si dà attuazione della Legge 23 febbraio 2001, n. 38;

Ritenuto nella circostanza descritta inqualificabile il comportamento del Comune di Cividale del Friuli che, oltre a non ottemperare ad una legge nazionale adducendo motivazioni pretestuose – lo sportello linguistico infatti non è preposto al rilascio di documenti d’identità bilingue, mentre lo è sicuramente il Comune - è imputabile, nella fattispecie, di omissione di atti d’ufficio.;

Rilevato, infine, che il sottoscritto, in attesa di risposta, si riserva comunque di informare dell’accaduto il Commissario del Governo e l’autorità giudiziaria trasmettendo la presente interrogazione.



Tutto ciò premesso

Il sottoscritto consigliere regionale interroga la Giunta regionale per sapere se



1. Non ritenga che nella fattispecie narrata in premessa e nella condotta sin qui tenuta da parte del Comune di Cividale sia ravvisabile il reato di omissione di atti di ufficio?

2. Sia intenzione della Giunta regionale e della competente Direzione centrale richiamare, nella fattispecie, il Comune di Cividale del Friuli ad un corretto svolgimento delle proprie funzioni e ad un’efficiente erogazione dei servizi istituzionali.



Trieste, 10 aprile 2012                                               Igor Kocijančič

“Od poseka do Proseka(rja)”

Najbrž se je že izkazalo in je že marsikdo zaslutil - kljub dejstvu, da so vest povzeli tudi drugi mediji - da je bil v nedeljo objavljeni članek v okvirčku izpod peresa Marjana Kemperleta o poseku v Glinščici kot o domnevni svojevrstni odškodnini vinogradnikom iz Brega in grobi pripravi terena za saditev glere v Boljuncu, tako kot napoved tiskovne konference Tonda na velikonočno nedeljo le prvoaprilska šala.
Kljub šali pa velja ispostaviti rdečo nitko, ki nas od poseka vodi do Proseka(rja). Po vseh polemikah iz teh dni, ki jim verjetno ne bo še konec, bi se veljalo zamisliti o naslednji bridki resnici: civilna zaščita je na naravnem rezervatu, ki bi moralo veljati za še bolj zaščiteno v primerjavi z “navadnimi” ZPS in SIC območji, iz varnostnih razlogov lahko grobo posegla v okolje s težko mahanizacijo in zaradi tega verjetno ne bo nihče nosil nikakršnih posledic. Našim vinogradnikom in kmetovalcem na Krasu in tudi v Bregu pa ni dano, da bi na svoji lastnini minimalno posegali v okolje in čistili le toliko, kolikor je potrebno za izvajanje normalne vinogradniške ali drugačne kmetijske dejavnosti. To je prišlo do izraza kot ena izmed najbolj perečih težav tudi na nedavno tiskovni konferenci o Prosekarju v režiji proizvajalcev iz Veneta.
Glede na to, da je kraška gmajna korenito spremenila svojo podobo tudi zaradi omejitev, ki zasebnikom ne dopuščajo nikakršnega človeškega pobega v okolje in krasu preti nevarnost požarov več kot verjetno nevarnost poplav v Glinščici, bi se morali pristojni dejavniki o tem zamisliti…

Trst, 02.04.2012
Igor Kocijančič
Deželni svetnik SKP – EL
Predsednik svetniške skupine Mavrična Levica

“La proposta di riordino del territorio montano non tiene conto delle specificità del Carso isontino e triestino”

Nel corso della prosecuzione del dibattito per l’approvazione del disegno di legge regionale n. 150 “Razionalizzazione e semplificazione dell’ordinamento locale in territorio montano. Istituzione delle unioni dei comuni montani.”, che ha avuto luogo in sede di quinta commissione consiliare, il consigliere regionale del PRC – SE Igor Kocijančič ha rilevato il permanere di forti perplessità, sui territori interessati, riguardo al fatto che per i comuni del Carso isontino e triestino ricadenti nell’ex Comunità Montana del Carso sia previsto semplicemente che siano le rispettive province a svolgere le funzioni anche altrove saranno demandate ad unioni di comuni montani di nuova istituzione.
Kocijančič ha sottolineato il fatto che oltre ai criteri di unità territoriale, economica e sociale non si può non tener conto, soprattutto in un’ottica di riattualizzazione della specificità e dello statuto di autonomia, anche un criterio di omogeneità e continuità linguistica, con chiaro ed esplicito riferimento alla legge 38/2001 di tutela della minoranza slovena e, nello specifico, al Decreto del Presidente della Repubblica che comprende l’elenco dei comuni del FVG per l’attuazione della legge 38/2001, nel quale sono ricompresi tutti i comuni già facenti parte dell’ex Comunità Montana del Carso.
In questo senso ha sollecitato l’assessore competente Garlatti, affinché sia esplicitamente richiamata nelle finalità e nella definizione di Unione montana anche la legge 38/2001, proprio perché direttamente connessa non solo ai contenuti della norma in discussione, ma anche all’idea di concorrere a declinare la riattualizzazione della specificità della nostra regione.

Trieste, 07.09.2011
Igor Kocijančič
Consigliere regionale PRC – SE
Presidente gruppo consiliare La Sinistra L'Arcobaleno

O specifični teži institucionalnih funkcij za Slovence

Zmaga levosredniske koalicije s ponovno uveljavitvijo Marie Terese Basse Poropat na Pokrajini ter uspehom Roberta Cosolinija v vlogi župana je že prebavljeno dejstvo in verjetno smo si nekoliko po nepotrebnem okrnili obdobje sproščenega povolilnega uživanja najprej z razpravami o metodah sestavljanja pokrajinskega in občinskega odbora, nakar pa še z ocenami o odsotnosti slovenske/ga odbornice/ka v novem občinskem odboru. O tem smo v Pd in ostalih medijih v teh dneh brali že nekaj polemik, predvsem pa veliko zanimivih razmišljanj in tez.
Trditev, da bi v Trstu lahko dobili slovenskega odbornika, ko bi nastopali “bolj enotno” drži do neke mere in bi jo lahko smiselno povezali z dolgoletno razpravo o organiziranosti manjšine in odpravi dvojnikov. Tu ne gre za vprašanje ali nimamo v naši sredi dovolj sposobnih ljudi (odgovor je na dlani). Nasprotno, menim, da imamo toliko sposobnih mož in žena (v političnih strankah in na vseh drugih področjih družbenih dejavnosti), da bi lahko v Trstu sestavili učinkovito ter v celoti slovensko odborniško ekipo ob županu Cosoliniju (oznaka velja tudi za Gorico), a vendar o tem razpravljamo in pišemo, ker v zdajšnjem odboru “ni niti ene/ga Slovenke/ca”. To je dejstvo, ki povzroča precej nelagodja, v nekaterih reakcijah pa tudi dejanska pretiravanja.
Dovolj je, da s spominom sežemo le nekaj mesecev nazaj, v obdobje od primarnih volitev do danes, zato da si ustvarimo najprej sliko o ne ravno optimističnih domnevah in pričakovanjih glede končne usode Cosolinijeve kandidature (kdo si je tedaj postavljal vprašanja o možni sestavi občinskega odbora, ko je “med vrsticami” in “neizjavljenim” prevladovalo splošno mnenje o šibkosti in prevelike strankarske opredeljenosti tiste kandidature in so vsi že vdano pričakovali scenarij, ki je predvideval najprej zedinjenje razbite desne sredine in posledično Antonionejevo zmagoslavje?). Menim, to pa bi lahko bil neke vrste operativi predlog za naslednje upravne volitive, da bi do slovenske/ga odbornice/ka (kateregakoli) prišli, če bi to vključili v vsebine upravnega programa županskega kandidata. Tega se v tisti začetni pripravljalni fazi volilne kampanje ni spomnil prav nihče, medtem pa je stvar prehajala v svojo živo fazo, županski kandidat in koalicija sta se dokončno ozavestila o možnosti zmage (ampak tudi po prvem krogu je bilo tu še veliko bojazni in skepse) in Roberto Cosolini je začel razmišljati o sestavi odbora, tako kot to počnejo vsi županski kandidati tik pred zdajci. Dejstvo, da ni pomislil na Slovenko ali Slovenca ne pomeni, da omalovažuje vlogo in prispevek naše skupnosti k svoji izvolitvi, ampak preposto, da je imel svoj koncept splošne sestave, svojo skupino kandidatk in kandidatov, v katerem je za stranke predvidel točen določen manevrski prostro. Stranke koalicije pa, z izjemo Zveze Levice, niso predlagale slovenskih kandidatur za občinski odbor.
In če pogledamo na Pokrajino in na imenovanje Igorja Dolenca (za katerega sem osebno zelo zadovoljen in mu še enktrat čestitam) v funkcij odbornika/podpredsednika, bi verjetno nekoliko pretiravali, ko bi trdili, da je šlo za pričakovano izbiro ali za sprejetje neposrednega predloga slovenske manjšine ali Demokratske stranke.
Zdi se mi pomembnejše, da se osredotočimo na kakovost delovanja novih pokrajinskega in občinskega sveta in odbora, na dejstva in učinke, ki bodo sledili od danes do leta 2016. Veliko tega, kar še bo, je odvisno od izvoljenih predstavnikov in od vloge, ki jo nameravajo prevzeti. Od njih samih je v dobri meri odvisno, koliko so delavni in koliko so (v pozitivnem smislu) medijsko izpostavljeni. Ne morem soglašati s trditvijo, da je mesto predsednika občinskega (ali pokrajinskega) sveta tolažilna nagrada. Vse je odvisno od tega, kako funkcijo izvajaš: če se zadovoljiš z vlogo notarja in predsedujočega skupščini, potem je funkcija verjetno jalova. Če svoje pristojnosti uporabljaš zato, da si povezovalni člen med odborom in svetom in “stalno okence” za potrebe občanov in teritorija (ni slučajno, da je Rosato to vlogo opravljal zelo dobro), potem je funkcija verjetno veliko bolj dragocena kot odborniško mesto. Izkoristiti je pač treba priložnosti in pristojnosti. Ravno tako ne morem soglašati s trditvijo, da odborniki dnevno sooblikujejo politiko krajevne uprave. Odborniki izvajajo programske smernice župana, občinskega sveta in koalicije, ki ji pripadajo. Za svoje delovanje ne odgovarjajo občanom, ampak županu. Po domače povedano, čeprav so “ministri v malem” razpolagajo z razmeroma znatno manjšo mero avtonomije v odnosu do svojega “šefa”.
Verjetno bi bilo bolje, če zaenkrat zamrznemo polemike in preverimo, ali bodo naše/i izvoljene/i in imenovane/i predstavnice/ki v tej mandatni dobi učinkoviti in koristni, ne glede na institucionalno vlogo, ki jo opravljajo.


Igor Kocijančič
Deželni svetnik FJK, Predsednik svetniške skupine “Levica Mavrica”


Trst, 23. junija 2011