“Glasoval bom za levosredinsko koalicijo”

            Osebno sem tudi sam še razočaran in jezen za izključitev naše liste z deželnih volitev. Menim, da je šlo za togo in krivično odločitev in dobro razumem tudi razloge tistih tovarišic in tovarišev, ki so izjavili, da se volitev ne bodo udeležili ali pa da bodo razveljavili glasovnico. Razumem, ampak ne soglašam, iz več razlogov.

Najprej zato, ker smo komunisti vedno pozivali k izvajanju volilne pravice in dolžnosti in ker sem še vedno trdno prepričan, da mora udeležba na volitvah služiti nečemu, ne sme biti zgolj priložnost za izražanje nelagodnosti, protesta ali lastne ogorčenosti in nezaupanja.

            V tem zadnjem desetletju, najprej kot Stranka Komunistične Prenome, nato kot deželna lista Mavrične Levice smo bili del levosredinskega zavezništva v FJK, najprej kot sestavni del večine z Demokratično Zavezo v obdobju od 2003 do 2008, nato pa kot opozicija Renzu Tondu v teh zadnjih petih letih. Venomer smo skušali  delovati kot levi pol koalicije in po naših močeh in zmožnostih smo se trudili, zato da bi se deželni svet soočil s prizadevanji tistih, ki se upirajo velikim infrastrukturam kot so HŽ, elektrovodi in plinski terminal, z vprašanjem bodočnosti pristanišča in železarne, s tistimi, ki se še vedno borijo za javno zdravstvo in skrbstvo, ki se naprezajo za zaščito okolja, ki si prizadevajo, da bi kultura in šolstvo imeli pripadajoče dostojanstvo tudi v Furlaniji Julijski Krajini. 

            Prepričan sem, da ima levičarsko ljudstvo tudi v tržaškem okrožju možnost, da izrazi koristen glas, zato da bi navedene teme našle mesto in še živele tudi v novem deželnem svetu. To lahko uresniči tudi z izbiro med nekaterimi candidati iz koalicije, ki podpira Deboro Serracchiani. Če se povrnem na osebno raven, lahko rečen, da bi nekateri kandidati iz list DS, SEL in Slovenske Skupnosti prav čedno lahko zastopali zgoraj navedene vsebine in stališča. Imam še nekaj časa, da se odločim, komu bi zaupal svoj preferenčni glas, ampak sem že odločil, da bom šel na volišče in podprl levosredinsko koalicijo, prav zato, ker niso vsi enaki: nekateri so boljši od drugih, zato pa si zaslužijo zaupanje tudi tistih, ki tako kot jaz, nima več lastne liste na kandidatnem seznamu.

            Trst, 18.04.2013

                                                                                              Igor Kocijančič

                                                                                   Deželni svetnik SKP – EL

                                                                       Predsednik svetniške skupine Levica Mavrica

Spoštovani gospod Predsednik,

Spoštovani gospod Predsednik,

obmejna območja so imela dolga tisočletja podobno ali sorodno usodo v tistem mozaiku narodnosti, ki je v okviru cesarstva nekako že nakazoval sodobno Evropo.

Prejšnje stoletje je vse to mahoma izničilo, s tem da je nasilno zoperstavljal etnico-jezikovne identitete, ideologije, gospodarske ureditve in državne meje. Vse, kar se je iz tega izrodilo v negativnem smislu je tu povzročilo največjo škodo.  

Danes, po številnih spremembah, do katerih je prišlo vna evropskem prizorišču in s polno uveljavitvijo Evropske unije, se naposled zdi, da je dediščina “kratkega 20. stoletja” za nami in se odpirajo drugačni scenariji, čigar sestavni del so tudi možni skupni cilji.

Eden izmed slednjih je aktualen in vsem pred očmi. Zadnji del Jadrana ogroža možnost izgradnje uplinjevalnika, ki bi težko oškodoval morski ekosistem. Prav s tem v zvezi je pred nekaj dnevi italijanski minister za gospodarski razvoj, Corrado Passera, izjavil zelo jasne, nedvoumne in domnevno nepreklicne besede.

Med Istro in deželo Veneto (kjer reka Pad že izliva odtoke celotne Padske nižine), je veliko manj vode, kot bi si človek lahko predstavljal: celotno navedeno območje, ko bi namišljeno potegnili črto od Chioggie do Premanture, vsebuje le 0,4% celotnega jadranskega vodnega volumna. Na tem območju med drugim že deluje plinski terminal v kraju Porto Viro (v bližini Roviga), ki je edini delujoči na tej strain Sredozemskega morja. Gre za terminal, ki je oddaljen od obale in ki v morje izliva močno ohlajeno vodo in znaten količine klora (v priponki slika penastega sloja, ki občasno naseda na obalo, kljub temu, da je terminal oddaljen 17 km od kopnega).

Od navedenih štirih tisočink vodne kapacitete, je samo zanemarljiv del slednjih na območju med Gradežem in Savudrijo, na katerem naj bi namestili plinski terminal, ki bi dnevno uporabljal 800 tisoč kubičnih metrov vode. Veliko škodo, ki bi prizadela skupno okolje so podrobno preučili izvedenci transnacionalnega strokovnega omizja, na ketrem sodelujejo tudi znanstveniki ljubljanskega instituta “Jožef Stefan”.

Gospod Predsednik, prosimo Vas, da nam pomagate in nas podprete pri prizadevanjih za zaščito severnega Jadrana, po možnosti tudi na evropski ravni (v tem smislu ocenjujemo, da bi bilo zelo umestno razmišljati o energetskih in okoljskih strategijah vseh držav s tega področja, vključno s Hrvaško, ki namerava postaviti plinski terminal v bližini Krka).

Prepričani smo vsekakor, da ne sme priti do izgradnje zastarelega objekta, z mocnik kvarnim vplivom na okolje in izven vsake logike tako glede izbire mesta za njegovo namestitev kot tudi glede energetske strategije (kmalu bo namreč operativen tudi plinovod “Južni tok”). Na osnovi navedenih vsebin vas tudi prosimo, če bi bili pripravljeni sprejeti ožjo delegacijo izvoljenih predstavnikov z našega ozemlja, da bi vam lahko neposredno in jasneje orisali negativne vidike celotne zadeve.

Zahvaljujemo se vam za pozornost, in Vas pozdravljamo z odličnim spoštovanjem.

Podpisani deželni svetniki FJK

Stefano Alunni Barbarossa

Franco Codega

Igor Gabrovec

Igor Kocijančič

Sergio Lupieri

Alessia Rosolen

Edoardo Sasco

                                                                                                          Trst, 22. januarja 2013