Predlog preustroja organiziranega delovanja Slovencev v Italiji

Po tolikih pisanih prispevkih in ugotovitvah, izrečenih besedah in izvedenih splošnih razpravah o nuji po reformi organizacijskega ustroja ustanov Slovencev v Italiji in ne glede na to, da je od objave sklepnega dokumenta programske konference SKGZ – SSO (konferenca je začela februarja 2002 - trajala je torej več kot poldrugo leto) minilo skoraj šest let (novembra bo natanko šest let), predvsem pa upoštevajoč tudi sklepe zadnjega občnega zbora SKGZ, v katerem je spet močno prišla do izraza potreba po preustroju organiziranega delovanja Slovencev v Italiji, si je treba tudi prevzeti odgovornost, da zadevščino začnemo obravnavat tudi s stvarnimi vsebinskimi predlogi, če ne tvegamo, da bomo spet ostali pri načelnem ugotavljanju potreb, ne da bi se predmeta lotili tudi operativno.
In ko se že pogovarjamo o reformah in razvojnih vizijah je verjetno prav, da skušamo ob ugotavljanju splošnih smernic izoblikovati tudi izdelan predlog.
Namen tega prispevka je torej ponuditi nekoliko drugačen in prenovljen – reformiran model organizirane strukture Slovencev v Italiji, upoštevajoč z vseh strani izrečene in poudarjene potrebe po reformi ter upoštevajoč dejstvo, da ni še mogoče razmišljati o novem modelu - fuziji obeh krovnih organizacij v enotno strukturo (dejansko za to ni še posluha in pogojev) iz katere bi lahko v bodočnosti sledila bistveno drugačna shema organiziranosti od obstoječe. Na vsak način pa ima pričujoč predlog, mimo tega, da je zelo daleč od revolucionarnosti, verjetno dve prednosti: konkretno uvaja pojem Zveze Slovencev v FJK (ali Italiji, kakor želite) in upiošteva možnost individualnega članstva ob bok krovnih organizacij. Tudi potreba po individualnem članstvu je večkrat prišla do izraza in mislim, da nam nekatera zelo aktualna dogajanja potrjujejo tudi dejstvo, da je delegatski sistem vsebinsko preživel, v trenutku ko pooblaščenci lahko v imenu posameznih organizacij lahko sprejemajo odločitve, ki presegajo okvir danih pooblastil.
V tem predlogu, za katerega seveda ni namen in ni nujno, da vsi soglašajo, ampak prej velja odkrita želja, da sproži javno in kolikor bo mogoče poglobljeno razpravo okrog možnih konkretnih pojavnih oblik naše organiziranosti, je poskus nekoliko drugačne sistematizacije in smiselne ureditve organizacijske razčlenjenosti - predvsem primarnih ustanov Slovencev v Italiji. Gre za praktični prevod v organizacijski model – razpredelnico, ki dovolj nazorno kaže, kako bi se lahko v tej fazi, z reformistično potezo in ne da bi komurkoli vsiljevali korenitih preobrazb, lahko izoblikovali vsebinski okvir dosedaj izrečenih gesel in izjav o preustroju (npr. odprava dvojnikov), ne da bi kogarkoli silili k razpustu, ampak tako, da bi sedaj obstoječo razvejanost in razčlenjenost, za katero navidezno tudi vsi soglašamo, da je morda pretirana, racionalizirali z združevanjem v deželne centre (glej primere Glasbene matice in založniških hiš – ki so najbolj nazorni).
Morebitne prednosti predloženega modela bi segale od racionalizacije in agregacije razpršenih osebkov v nekoliko bolj smiselne tematske enote, kar bi recimo poenostavljalo vprašanje prejemanja in delitve sredstev iz javnih ustanov, do stvarne ohranitve vseh dejavnikov, ki so vrsto let prisotni na deželnem prizorišču, čeprav v nekoliko drugačni preobleki in funkcij.
Na dlani je, da se v danih okoliščinah in ob ustaljenih vedenjskih navadah in praksah nekdo lahko upravičeno definiral tak predlog z “znanstveno fantastiko”, čeprav ne uvaja revolucije. Na vsak način pa si jemlje odgovornost, da razpravo o nujno potrebnem preustroju spravi na konkretna, praktična in vsebinska tla, predvsem zato, da bi končno odskočili s področja načelnih izjav o “potrebah in pripravljenosti” in se lotili praktičnega oblikovanja, ki je včasih lahko boleče, ampak prav zaradi tega opozarja, da si živ, iz mesa, živcev, kosti in krvi, ki se še vedno pretaka po žilah. Vse, kar vsebuje predlog je seveda predmet razprave, vključno s poskusno uvedbo nekaterih novih nazivov, ki služijo edinole potrei po nekoliko drugačni – prenovljeni smiselni razvrstitvi primarnih ustanov slovencev v Italiji v večje “tematske sklope”, v katere bi po potrebi lahko dodali tudi druge ali nove stvarnosti, glede na področje delovanja (v razpredelnico je že vključen Inštitut za slovensko kulturo v Vidmu, ki še ne prejema prispevkov iz deželnih skladov).
Igor Kocijančič
ZVEZA SLOVENCEV V FJK
SPLOŠNA SINDIKALNA ORGANIZACIJA POSAMEZNIKOV
SKGZ
SSO

PRIMARNE USTANOVE SLOVENCEV V ITALIJI

1. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE

2. ŠTUDIJSKO, DOKUMENTACIJSKI, ZGODOVINSKI, RAZISKOVALNI IN MULTIMEDIJSKI CENTER SLOVENCEV V ITALIJI
- Knjižnici v Trstu in Gorici in info center v Narodnem domu
- Znanstveno raziskovalni odsek – SLORI
- Odsek za zgodovino in etnografijo – muzej slovenske manjšine
- Multimedijski odsek – Kinoatelje

3. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO – “GLASBENA MATICA”
- Sekcija Marij Kogoj v Trstu
- Sekcija Emil Komel v Gorici
- Sekcija (Anton Birtič?) v Čedadu

4. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV - ZSKD
V tesni zvezi s Kulturnim domom v Gorici

5. DEŽELNA ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV – DZSPD
- Slovenska Prosveta Trst
- Zveza Slovenske Katoliške Prosvete v Gorici v tesni zvezi s KC Lojze Bratuž v Gorici

6. INŠTITUT ZA SLOVENSKO KULTURO V VIDMU

7. ZVEZA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI

8. DEŽELNA SLOVENSKA DIJAŠKA MATICA
- Slovenski Dijaški Dom Srečka Kosovela v Trstu
- Slovenski Dijaški Dom Simona Gregorčiča v Gorici

9. PRIMORSKI DNEVNIK

10. ZALOŽNIŠKI KONZORCIJ 1
- Goriška Mohorjeva zadruga z.o.o.
- Mladika zadruga z.o.o.
- Most zadruga z.o.o.

11. ZALOŽNIŠKI KONZORCIJ 2
- Založništvo Tržaškega Tiska d.o.o.
- Novi Matajur zadruga z o.o.